Prešernova nagrada

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu.

Seznam prejemnikov Prešernove nagrade s področja likovne in vizualne umetnosti

2020 Stojan Kerbler, za življenjsko delo.
2017 Metka Krašovec, za izjemen in prepoznaven slikarski opus.
2015 Miki Muster, za življenjsko delo.
2013 Marlenka Stupica, za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus.
2012 Matjaž Vipotnik, za življenjski opus na področju grafičnega oblikovanja.
2010 Kostja Gatnik, za življenjsko delo na področju likovne umetnosti.
2009 Zmago Jeraj, za življenjsko delo.
2008 Miljenko Licul, za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja.
2005 Bogdan Borčić, za življenjski opus.
2001 Gustav Gnamuš, za slikarski opus.
2000 Marko Rupnik, za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater v Vatikanu.
1997 Emerik Bernard, za vrhunske dosežke v likovni umetnosti.
1994 Andrej Jemec, za dosedanji slikarski opus.
1991 Zoran Mušič, za življenjsko delo.
1990 Drago Tršar, za življenjsko delo.
1988 Janez Boljka, za življenjsko delo.
1986 Marjan Pogačnik, za življenjsko delo.
1983 Slavko Tihec, za kvalitetne inovacije v kiparstvu in posebej za ustvarjalno nove rešitve spomenikov NOB.
1982 Zdenko Kalin, za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja.
1981 Janez Bernik, za likovne stvaritve v zadnjih letih.
Gabrijel Stupica, za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja.
1980 Božidar Jakac, za bogato razstavno dejavnost zadnjih let in živo likovno navzočnost v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru.
1979 Vladimir Makuc, za grafični opus.
Ive Šubic, za likovne stvaritve.
1978 Nikolaj Omersa, za ustvarjalno slikarsko delo.
Nande Vidmar in Drago Vidmar, za umetniško, socialno, likovno partizansko oblikovanje.
1977 Boris Kobe, za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo.
Miha Maleš, za grafični, slikarski in ilustracijski opus.
1976 Avgust Černigoj, za življenjsko delo na likovnem področju.
1975 Zoran Didek, za življenjsko delo in razstavo v letu 1974.
1974 Lojze Spacal, za grafični in slikarski opus.
1972 Tone Kralj, za življenjsko delo na področju likovne umetnosti.
1971 Stane Kregar, za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih.
1970 Veno Pilon, za življenjsko delo na področju slikarstva.
1969 Lojze Dolinar, za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968.
1967 Maksim Sedej, za slikarska dela, razstavljena leta 1966 v Moderni galeriji v Ljubljani.
1965 France Mihelič, za umetniško dovršeno idejno zasnovo figuraličnega in scenskega inventarija, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice.
1964 Marij Pregelj, za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani.
1960 Riko Debenjak, za grafične stvaritve v letu 1959.
Stojan Batič, za kiparski ciklus Rudarji.
1959 Slavko Pengov, za fresko Zgodovina Slovencev v poslopju Ljudske skupščine LRS.
Zdenko Kalin, za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS.
Karel Putrih, za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS.
1958 Marij Pregelj, za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah.
1957 Gabrijel Stupica, za deli Deklica z igračkami in Avtoportret z otrokom.
1955 France Mihelič, za grafični opus
1953 Maksim Gaspari, za dosedanje umetniško delo.
1952 Fran Tratnik, za umetniško delovanje, pokazano na retrospektivni razstavi v letu 1951.
1951 France Pavlovec, za delo, pokazano na retrospektivni razstavi leta 1950.
1950 Gabrijel Stupica, za olje Pred sprevodom.
Ivan Zajec, za celoživljenjsko kiparsko delo.
Boris Kalin, za spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki.
Gojmir Anton Kos, za olje Avtoportret.
Tine Kos, za kipe: Žanjica, Delavski par in Dekle z vrčem.
Božo Pengov, za spomenik talcem v Šentvidu.
1949 France Mihelič, za deli: Kolona v snegu, Vaška ječa (likovni deli).
France Pavlovec, za deli: Sava, Soča (likovni deli).
Božidar Jakac, za Ilustrativni ciklus XIV. Divizija na Štajerskem.
Božidar Pengov, za kip Odločitev.
Frančišek Smerdu, za kip Franceta Prešerna.
1948 Božidar Jakac, za Portret Otona Župančiča.
Boris Kalin, za Portret Maršala Tita.
Gabrijel Stupica, za olje Deklica z lampijonom.
1947 Gojmir Anton Kos, za olje Dekle s harmoniko.
Boris Kalin, za kip Petnajstletna.
Božidar Jakac, za dela Po sledovih 4. In 5. ofenzive.

Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada s področja likovne in vizualne umetnosti

2022 Dušan Kirbiš, za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj.
Špela Čadež, za režijo animiranega filma Steakhouse.
2021 Aleksander Červek, za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj.
2019 Dušan Kastelic, za animirani film Celica.
2018 Maja Smrekar, za delo K-9_topologija.
Boris Gaberščik, za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt.
2016 Aleksij Kobal, za razstavi Nocturno v Obalnih galerijah Piran, v razstavišču Monfort Portorož, in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji v Ljubljani.
Mojca Smerdu, za razstavo skulptur v Galeriji Murska Sobota leta 2015.
2015 Marko Jakše, za slikarske razstave v zadnjih dveh letih.
2014 Alenka Sottler, za ilustratorski opus v zadnjih dveh letih, še zlasti za ciklusa Dobro jutro in Dober dan ter knjižne ilustracije za roman Tujec Alberta Camusa.
2011 Lilijana Praprotnik Zupančič, za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani.
2009 Tobias Putrih, za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem bienalu in za pregledno razstavo 1999 – 2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku.
2008 Ema Kugler, za film Le Grand macabre in performans Intoritus.
2007 Marko Peljhan, za umetniški projekt MakroLab.
Jože Slak-Đoka, za razstavo Slik za slepe v Mali galeriji.
2006 Mirko Bratuša, za razstavo v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes.
2004 Oto Rimele, za razstavo Iluminacije.
2003 Alen Ožbolt, za razstavo Rob, Igra solz, Dvoje, Še.
2002 Matevž Medja, za celostne grafične podobe zadnjih dveh let.
2001 Ivo Prančič, za razstavi v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in v Galeriji A+A v Benetkah.
Nataša Prosenc, za video Gladiatorji, predstavljen na Beneškem bienalu.
2000 Mirsad Begić, za cikel Ohraniti sanje.
1999 Zvonko Čoh in Milan Erič, za celovečerni risani film Socializacija bika?.
Živko Marušič, za retrospektivno razstavo v Moderni galeriji.
1998 Jakov Brdar, za razstavo v Mali galeriji.
Eta Sadar Breznik , za razstavo tapiserij v Cankarjevem domu.
1997 Tugo Šušnik, za pregledno razstavo v Moderni galeriji.
1996 Zdravko Papič, za oblikovanje vizualnih komunikacij.
1994 Marjetica Potrč, za deli Dva obraza utopije in Dva obraza izgubljenega pričakovanja.
1993 Edi Berk, za oblikovanje vidnih sporočil.
Andraž Šalamun, za razstavo v Obalnih galerijah.
1992 Gustav Gnamuš, za razstavo v Mali galeriji.
Novi Kolektivizem, Dejan Knez, Miran Mohor, Darko Pokorn in Roman Uranjek za dosežke na področju grafičnega oblikovanja.
1991 Radovan Jenko, za grafično oblikovanje v letu 1990.
Matjaž Počivavšek, za dela, razstavljena v galeriji Equrna.
Marko Pogačnik, za delo, razstavljeno na razstavi v Moderni galeriji.
1990 Bojan Gorenc, za razstavo v galeriji Equrna v letu 1989.
1989 Harald Draušbaher, za oblikovalske dosežke.
Marija Lucija Stupica, za knjižne ilustracije, posebej za Andersenovo.
Franko Vecchiet, za grafične stvaritve zadnjih dveh let.
1988 Jani Bavčar, za dosežke na področju vidnih sporočil.
Zdenko Huzjan, za najnovejša dela, razstavljena v Mali galeriji.
Lujo Vodopivec, za kiparski opus, razstavljen v zadnjih dveh letih.
1987 Emerik Bernard, za dela, razstavljena na Beneškem bienalu 1986.
Lojze Logar, za grafični in slikarski opus, razstavljen v galeriji Equrna.
1986 Dragica Čadež, za kiparski cikel Asociacije na Pompeje.
1985 Zmago Jeraj, za umetniške dosežke v risbi in gvašu.
Miljenko Licul in Ranko Novak, za dosežke na področju grafičnega oblikovanja
Rudi Španzel, za umetniške dosežke na področju figuralike.
1984 Franc Novinc, za umetniške dosežke na področju krajinarstva.
Klavdij Palčič, za likovne dosežke in scenografijo.
Tone Stojko, za razstavo gledaliških fotografij v letu 1983.
1983 Adriana Maraž,za izvirne in tehnično izbrušene dosežke v grafičnem ustvarjanju.
1982 Bronislav Fajon, za retrospektivno razstavo v ljubljanskem razstavišču Arkade.
Vinko Tušek, za slikarske razstave v Kranju in na Bledu.
1981 Alenka Gerlovič, za likovni opus, predstavljen na razstavah zadnjih let.
Herman Gvardjančič, za delo na razstavi Atelje 1980 v Likovnem salonu Riharda Jakopiča.
Silvester Komel, za slikarske razstave v zadnjih letih.
Valentin Oman, za razstave v zadnjih dveh letih na slovenskem Koroškem v Avstriji.
Milan Pajk, za razstavo fotografij v razstavišču Arkade v Ljubljani.
1980 Anton Demšar, za razstavo v galeriji Labirint.
Karpo Godina, za filmsko fotografijo.
Stane Jagodič, za razstavi v Ljubljani in Slovenj Gradcu.
Rudolf Kotnik, za razstavi v Zagrebu in Splitu.
Dubravka Sambolec, za figuralno kiparstvo in prostorske plastike.
1979 Zdenka Golob, za grafično razstavo v galeriji Labirint.
Stojan Kerbler, za fotografske zapise o Halozah.
Milan Rijavec, za izvirne slikarske dosežke.
Evgen Sajovic, za izvirne slikarske dosežke.
1978 Janez Suhadolc, za grafične stvaritve.
Janez Šibila, za retrospektivno razstavo.
Dušan Tršar, za razstave v zadnjih letih.
1977 Tone Lapajne, za samostojno razstavo v Ljubljani 1976.
Janez Marinšek in Koni Steinbaher, za ustvarjalne dosežke risanega filma.
Janez Vidic, za samostojno razstavo v Mariboru 1976.
Joco Žnidaršič, za umetniško fotografijo.
1976 +Borut Pečar, za razstavo karikatur na Borštnikovem srečanju.
Peter Skalar in Judita Skalar, za grafično oblikovanje v zadnjih dveh letih.
Tinca Stegovec, za grafično razstavo v letu 1975.
1975 Tomaž Kržišnik, za likovno podobo predstave Zlata Ptica.
Ivan Seljak Čopič, za ciklus razstav v zadnjih letih.
Matjaž Vipotnik, za oblikovanje plakatov.
1974 Avgust Lavrenčič, za likovni opus.
1973 Metka Krašovec, za razstavo v ljubljanski Mali galeriji 1972. leta.
Vladimir Lakovič, za slikarski opus.
1972 +Zvest Apollonio, za slikarsko in grafično delo.
Marlenka Stupica, za dosežke na področju mladinske ilustracije.
1971 France Peršin, za slikarska dela, razstavljena v Kranju, Ljubljani in Zagrebu.
France Rotar, za veliko varjeno plastiko, nastalo na Ravnah na Koroškem, Forma viva 1970
1970 Albert Kastelec, za grafični in industrijski design.
Maks Kavčič, za slikarska dela, razstavljena v Mariboru in Ljubljani v letu 1969.
Bine Rogelj, za grafično delo na področju karikature.
Jože Tisnikar, za slikarska dela, razstavljena v letu 1969.
1969 Peter Černe, za kiparska dela, razstavljena v Škofji Loki leta 1968.
Nikolaj Omersa, za slikarska dela, razstavljena v Novi Gorici leta 1968.
1968 Jože Ciuha, za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967.
Gregor Košak, za ustvarjalno delo na področju grafike.
Ive Šubic, za slikarska dela, razstavljena leta 1967 v galeriji Škofjeloškega muzeja.
Drago Tršar, za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967.
1967 Jože Brumen, za področje vizualnih komunikacij.
Floris Oblak, za slikarska dela, razstavljena v letu 1966.
Slavko Tihec, za plastiko,razstavljeno na bienalu v Benetkah.
1966 Janez Boljka, za kiparsko delo, razstavljeno v preteklem letu na razstavah Društva slovenskih likovnih umetnikov in za spomenik Talcem na Ljubljanjskem pokopališču.
Janez Lenassi, za plastiko v kompleksu spomenika NOB v Ilirski Bistrici.
Bogdan Meško, za grafična dela, razstavljena v letu 1965.
1965 Bogdan Borčič, za slikarske stvaritve, razstavljene v letu 1964.
Andrej Jemec, za grafične stvaritve, razstavljene v letu 1964.
Štefan Planinc, za slikarske stvaritve, razstavljene v letu 1964.
1964 Stane Jarm, za plastiko Talec, ki je bila razstavljena na razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov decembra 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani.
France Slana, za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja.
Karel Zelenko, za grafične stvaritve, razstavljene marca 1963 v Mali galeriji v Ljubljani.
1963 Janez Bernik, za slikarsko in grafično delo.
Janez Kališnik, za fotografijo v filmu Peščeni grad.
Marjan Pogačnik, za grafični opus.
1962 Vladimir Makuc, za grafični opus preteklih dveh let.
Marko Šuštaršič , za slikarski opus.

Seznam najpomembnejših živečih slovenskih likovnih in vizualnih umetnikov

Top 100 umetnikov